Zanimivosti o redovalnici iz leta 1913/14
Redovalnica se je imenovala Ročni zapisnik. Dejansko ni šlo za redovalnico, kot je poznamo v današnjih časih, ampak je bila knjižica razdeljena na več različnih sklopov.
V Ročnem zapisniku so bili številni oglasi. Oglaševali so ure iz Švice, sladni čaj, specialno modno in športno trgovino za gospode in dečke, šivalne stroje in stroje za pletenje, različna društva …
Zaželeno je bilo, da učitelji nakupujejo pri ponudnikih, ki so se oglaševali v Ročnem zapisniku. Takole se glasi zapis iz Ročnega zapisnika: »Cenjene gg. tovariše in tovarišice prosimo, da se pri nakupovanju vedno in povsod ozirajo na tvrdke, ki inserirajo v »Ročnem zapisniku.««
Ročni zapisnik je poleg oglasov vseboval:
Koledar z imeni svetnikov, kolkovno lestvico, ki so jo uporabljali za plače, razdelane so bile poštne tarife, obrazložen je bil dohodninski davek, opisana je bila »Naša organizacija« (»Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«), učitelji pa so bili poimensko razporejeni v plačilne razrede.
Imenik ljudskih šol in učiteljskega osebja na Kranjskem, Južnem Štajerskem, Primorskem in Koroškem po stanju z dne 15. julija 1913. Pod ljudske šole so spadala moška in ženska učiteljišča, zasebne šole, ekskurendne šole, šole za silo, zasebne ljudske šole, otroški vrtci in varovalnice, bolj redke pa so bile meščanske šole.
Ročni zapisnik za razrednega učitelja oz. današnjo redovalnico, ki se je delil na dečke in deklice.
Ročni zapisnik za posamezne predmete. Učenci so se učili Vedenja, Pridnosti, Veronauka, Branja, Pisanja, Slovenskega učnega jezika, Nemškega jezika, Računskega in geometrijskega oblikoslovja, Prirodoznanstva, Zemljepisa in zgodovine, Risanja, Petja, Telovadbe in Ženskih ročnih del. Ocenjevali pa so tudi Neobvezni učni predmet in Zunanjo obliko pisnih izdelkov.
Ocene so bile razdeljene na 5 stopenj, s tem da je bila 1 najboljša ocena, 5 pa najslabša – torej ravno obratno kot danes.
Vedenje je bilo lahko hvalevredno, povoljno, primerno, malo primerno in neprimerno.
Pridnost je bila lahko vztrajna, dovoljna, zadostna, nestanovitna in premala.
Napredek je bil lahko prav dober, dober, zadosten, komaj zadosten in nezadosten.
Zunanja oblika pisnih izdelkov je bila lahko prav lična, lična, malo lična, nelična in nemarna.
Zgodovinsko ozadje
V letih 1913 in 1914 so bili Slovenci del Avstro-Ogrske in tik pred 1. svetovno vojno. V začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s Hrvati. V tem času so se namreč Slovenci trudili, da bi znotraj monarhije uredili svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi. Žal je prišlo do 1. svetovne vojne, kar je politične ambicije Slovencev postavilo na stranski tir. Zgodila se je zloglasna Soška fronta, v kateri je padlo okoli 300.000 vojakov, veliko pa je bilo tudi civilnih žrtev. Vojna se je končala 11. 11. 1918, posledično je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in ustanovitve samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov.